- panoramske slike
- observatorij na Kolovratu
- rastlinstvo na Kolovratu
- prva svetovna vojna na Kolovratu
- ozemlje Drenchia/Dreka
- društvo Kobilja Glava
panoramske slike
view from Razpotje/Cras, 33040 Drenchia/Dreka, 46°11′02″N 13°38′11″E
sponsorship Comune di Drenchia/Dreka, Italy, www.comune.drenchia.ud.it
V ospredju župnišče v Barnjaku/Cras, levo Štoblank/S.Volfango, na sredi Srednje (SLO), desno Lombaj/Lombai s hribom Hum:
Z leve: Dolenja in Gorenja Dreka/Drenchia inferiore e superiore, Trinko/Trinco, Cuodar/Zuodar, Kraj/Crai, pod Kolovratom (Na Gradu - Klabuk 1114 n.m.):
Observatorij na Kolovratu
Projekt Observatorija na Kolovratu je v okviru evropskega projekta "Reshape 2012" izvedel Studio QRZ arhitektov Francesca Qualizze in Rocca Repezze za kulturno društvo MODO, ki deluje v Videmski pokrajini in se zavzema za širjenje kulture izmenjave, sodelovanja in soočanja, zlasti na umetniškem področju.
Paviljon je začasna zgradba, lesena razgledna opazovalnica, iz katere lahko občudujemo značilnosti našega ozemlja. Kolovrat je bil izbran, ker nudi ob lepem vremenu razgled do morja, in širi pogled proti jugu in proti Krnu na severu.
Lega tega objekta na meji, z glavnimi odprtinami na italijanski in slovenski strani, želi biti tudi razlog za razmislek o odnosu med dvema narodoma. To je intimen prostor, vizuelni daljnogled, ki nam daje možnost, da uživamo lepoto pokrajine.
Observatorij naj bi na Kolovratu ostal tri leta, da bi ocenili, kako se arhitektura vključuje v okolje v različnih letnih časih in kako les reagira na različne vremenske razmere.
Celoten objekt je izdelan iz lesa z nosilno strukturo iz smrekovih tramov spremenljivih prerezov 10x10 cm in 5x20 cm in prevleko iz 5 cm širokih bukovih lamel. Zanje so uporabili odpadni les, začenši s tistim iz prve stopnje predelave; površina, ki jo prekriva lubje, je na zunanji strani, kar daje celotnemu paviljonu naraven značaj. Lamele so postavljene vertikalno z razmikom 4 cm, da lahko sončna svetloba prodre v notranjost in ustvari poseben svetlobni efekt.
Izbrani material odraža ekonomičnost in enostavnost, to sta načeli, na katerih sloni projekt.
Rastlinstvo na Kolovratu
Gorska veriga Kolovrata nudi enega od najlepših razgledov na Julijske Alpe in na Furlansko nižino, obenem pa jo zaznamuje zanimiva vegetacija.
Rastlinski svet je namreč bogat s spontanimi vrstami, na katere vplivata tako podnebje, ki ga pogojuje nadmorska višina, kot tip tal z izdanki apnenca. To sta dejavnika, zaradi katerih je tu rastlinstvo zelo svojevrstno, saj se tu poznajo alpski, ilirski in sredozemski vplivi. To območje je bilo z vidika botanike od nekdaj zelo pomembno: tukaj so prisotni alpski endemizmi, kot je "Lentopodium Alpinum", (evri)mediteranske rastlinske vrste, kot je "Saxifraga crustata", ali druge vrste, ki so zelo značilne za apnenčaste površine, kot je "Primula auricula".
Številni travniki, ki zaznamujejo te kraje, pa imajo dokaj visoko biodiverziteto, ki se kaže v vsej svoji lepoti v obdobju cvetenja (tu so številne vrste orhidej).
Ruta graveolens – Gruca – Vinska rutica - Ruta:
Salvia pratensis - Salvja te duja – Travniška kadulja – Salvia dei prati:
Tanacetum vulgare – Vratič – Vratič navadni - Tanaceto:
Kampanula trachelium – Zvončic Koprivasta zvončica - Campanula:
Tu imamo tudi priložnost, da spoznamo veliko vrst rastlin, ki so jih po ljudskem izročilu uporabljali v Nadiških dolinah.
Za nadaljnje branje:
- Beck v. Mannagetta und Lerchenau, Die Verbreitung der mediterranen illiryschen ecc., "Sitzungsber. Ak. Wiss. In Wien Math. Nat. Kl.", Bd. 116, pag.45-51.;
- Guida delle Prealpi Giulie, di O. Marinelli, Udine, S.A.F., 1912;
- Interaktivni vodnik za prepoznavanje rastlin www.dryades.eu.
Prva Svetovna Vojna na Kolovratu
1917, Rommlova pot iz Tolmina do Matajurja in poraz pri Kobaridu
Erwin Johannes Eugen Rommel, mladi poročnik gorskega bataljona Wurttemberg nemške vojske, - kasneje bo zaslovel kot nemški feldmaršal v drugi svetovni vojni z vzdevkom "Puščavska lisica" – se je 1917. leta udeležil bitke pri Kobaridu.
Po preboju v Tolminski kotlini ob zori 24. oktobra, je Rommel s svojimi 200 vojaki, eden od glavnih protagonistov osvojitve Kolovrata, Livških Ravn in na koncu še vrha Matajurja. Vse to v treh dneh!
S tem podvigom si je prislužil najvišje nemško odlikovanje »Pur la Mérite«, a ga je prejel šele nekaj mesecev kasneje; zaradi vrste birokratskih zapletov so namreč medaljo dali najprej kolegu.
Najhujši boji, v katere so bili vpleteni italijanski vojaki pod vodstvom generala Cadorne na Kolovratu, so bili v obdobju med 24. in 26. oktobrom 1917, ki ga danes poznamo kot »Kobariški poraz«, ali »Cudež pri Kobaridu«. 24. oktobra je namreč nemško-avstrijska vojska začela napad v Bovški kotlini in uničila italijansko obrambo.
Razlogov za poraz je bilo več:
- neugodne vremenske razmere (zaradi megle je plin ostal v nižjih predelih rovov);
- napačne taktične izbire;
- prihod nemške vojske (ki je med svojimi mladimi moškimi štela tudi Rommla) na pomoč avstro-ogrski;
- inovativne bojne strategije nemške vojske.
Napad je omogočil osvojitev Kolovrata s strani avstro-ogrske/nemške vojske, (od Klabuka do Kuka), nato pa tudi vrha Matajurja.
Pot Rommlovega bataljona od Tolmina do Matajurja, 24., 25. in 26. oktober 1917:
Württemberški gorski bataljon - Württembergischen Gebirgsbataillon (WGB) je odvisen od 1. bavarske Lovske brigade (Jäger) nemškega Alpskega korpusa (Alpenkorps), ki je del III. bavarskega korpusa Stein, kateremu je poveljeval major Theodor Sproesser. Bataljon so sestavljali 4 gorske čete in 3 oddelki (Abteilungen). Vsakega od teh so sestavljale 2 gorskih četi in 1 strojniška četa. Poveljniki teh oddelkov so bili:
- por. Erwin Rommel;
- por. Schiellein;
- por. Wahrenberger.
Podatke o celotni Rommlovi kampanji na italijanski fronti dobite tudi v knjigi: "Helmut Schittenhelm, Rommel sul fronte italiano 1917 - Wir zogen nach Friaul, Gaspari, 2006".
Skica napadalnega načrta za operacije z dne 24., 25. in 26. oktobra 2017 poročnika Erwina Rommla:
Muzej na prostem, ruševine in rane iz svetovnih vojn na Kolovratu
Krajina, ki se nam odpira na prelazu Zagradam - nad Solarji - skriva pod zeleno plastjo strašne sledove, ki sta jih na ozemlju zapustili dve vojni:
Če pridemo po poti, ki povezuje italijansko in slovensko območje, naletimo na ostanke vojašnice, ki so jo jugoslovanski financarji (graničarji) uporabljali do 70-ih let za nadzorovanje prehoda prebivalcev iz Dreke/Drenchia in doline Soče, da bi preprečili tihotapenje.
Poleg ruševin, ob kateri je stražarnica, vidimo tudi ostanke majhnega hleva. Vedno na desni strani, a na vrhu prelaza, se nahajajo številni italijanski jarki, za ohranitev in obnovo katerih je poskrbela Fundacijia "Poti miru v Posočju" iz Kobarida.
Najbolj zanimiva značilnost tega obrambnega sistema izhaja iz dejstva, da je bil Kolovrat obrambno območje in zato v prvih dveh letih bojev ni bil prizorišče večjih napadov. Jarki niso bili uničeni in sproti obnovljeni, kot se je dogajalo na fronti. Danes vidimo tako približno enake objekte, kot so jih videli italijanskih vojaki med vojno.
Ozemlje Dreka/Drenchia
Dreka/Drenchia, je s svojimi po pobočjih raztresenemi vasicami skupnost ljudi, ki so večinoma razpršeni po vsem svetu in gledajo z ljubeznijo in nostalgijo na to neokrnjeno deželo. Ker se tu nikoli ni razvila industrija in niso uporabljali pesticidov, je zrak svež in čist, območje pa zaznamuje tudi presenetljivo bogat in raznolik rastlinski in živalski svet.
Njene bogate zgodovinske in naravne znamenitosti nudijo priložnost za izlete in mirne počitnice.
Društvo Kobilja Glava
Društvo Kobilja Glava ima sedež na Ocneberdu/Oznebrida, občina Dreka/Drenchia.
Naš glavni cilj je spodbujanje spoznavanja in vrednotenje domače kulture in ozemlja. Naše ozemlje želimo približati vsem tistim, ki ga ne poznajo, vaščanom, ki živijo daleč, hočemo nuditi sredstvo za povezavo z rojstnim krajem, v realnem času prikazati vremenske razmere in predstaviti različne dobre razloge za obisk naših krajev.
SČe nas želite kontaktirati, nam pišite na naslov:
O dogodkih, ki jih prirejamo, pa lahko izveste na spletni strani:
Projekt je podprla Občina Dreka/Drenchia.